Po desetih dneh so je v Slovenijo vrnila sedem članska odprava PK Lukec iz Amerike, bolj natančno iz New Yorka, kjer so na Plesni akademiji delali z vrhunskimi step in hip hop učitelji. Kot smo že poročali so 14.02. 2013 Sebastijan in Luka Vodlan, Agata Stane, Amadej Jankovič, Teja Volčanjk in Brina Lukež ter Dušan Vodlan odšli na plesno izobraževanje.
Ob tej priliki pa so na posebno povabilo Ameriške fundacije za step, že v soboto zvečer po dveh generalkah nastopali na vseameriškem plesnem step festivalu Rockin in Rhythm. Naša plesna skupina je kot edina izven ameriška skupina do sedaj, v vsej dolgoletni zgodovini tega festivala, nastopala na tem Broadwayskem odru. Res doživetje za dušo in srce. Dokaz, da smo v preteklosti trdo delali in da imamo v Sebastijanu več kot odličnega koreografa in trenerja ter seveda organizatorja, ki je to udeležbo organiziral in nas vodil tudi po samem New Yorku.
Nekaj izjav:
Sebastijan Vodlan:
To je bil že moj četrti obisk New Yorka in moram reči da je bil prav poseben. Nedvomno je na mene naredil velik vtis nastop na Broadwayskem odru, ki je bil res eno posebno doživetje. Poleg tega smo na plesni šoli Steps on Broadway sodelovali s kar nekaj priznanimi učitelji od katerih smo se prav gotovo vsi nekaj naučili. Ogledal sem si tudi dva mjuzikla, ki vedno v meni prebudijo posebne očarljive občutke. Najbolj si bom to potovanje zapomnil po odlični družbi, saj smo se imeli res lepo, je pa bilo za mene še posebno težko in naporno, saj sem moral skrbeti za vse mladoletne in za to, da smo se znašli v tako velikem mestu. Zopet so bila pričakovanja v smislu plesnega udejstvovanja na delavnicah definitivno izpolnjena in že razmišljam kdaj bom spet lahko šel še po novo znanje.
Luka Vodlan:
Amerika je pač Amerika. Vse drugačno, vse novo. Kar se tiče classov moram priznati, da sem res užival. Normalno, da na nekaterih bolj kot drugih. Ampak vsi so bili nekaj posebnega in vsak učitelj je imel nek svoj, poseben pristop. Preko takih classov spoznaš koliko različnih stilov stepa v bistvu obstaja. Tudi sam festival Rockin' in Rhythm je bil dober. Sploh sobotni nastop na odru. Nepopisen občutek, ko navdihneš celotno dvorano broadwajskega gledališča. Res lepo. Tudi organizator se nam je lepo zahvalil in nas pohvalil. Ne vem pa, kako bi vse skupaj zgledalo, če ne bi imeli Sebastijana. V teh 8 dneh smo toliko doživeli, toliko videli, toliko novega spoznali in vse to po njegovi zaslugi. Skupaj smo se dogovarjali kam in kdaj bomo šli, on pa je potem to izvedel s svojim poznavanjem New Yorka. Pri nekaterih stvareh pa pač ni mogel pomagati, kot na primer pri hrani. Pač, tipična ameriška-fast food. Moram se zahvaliti tudi ostalim članom odprave, kajti vsi po vrsti so mi naredili avanturo še toliko lepšo. Doživeli smo res pravo Ameriko, od nagega kavboja s kitaro na ulicah, do znamenitega kipa svobode.
Agata Stane:
Mesto, ki nikoli ne spi...
Navdušena toliko, da je težko na kratko opisati. Preprosti Američani, prijazni, pripravljeni pomagati. Vsako mesto ima svoje prednosti in slabosti. Tukaj je slaba stvar, ki bi jo izpostavila predvsem hrana. Fast food na vsakem koraku. To pač ni zame. New York je mesto, ki nikoli ne spi. Ves čas se nekaj dogaja, ulice so polne ljudi, povsod srečaš igralce, pevce, plesalce, kaj naj rečem, kot v filmu. Američani imajo red in disciplino. Predstavljala sem si, da je mesto veliko bolj nevarno, vendar sem bila prijetno presenečena.
Učitelji zelo prijazni, veseli, nasmejani, na classih dajo vse od sebe. Hočejo, da se na treningu počutiš več kot odlično, se zabavaš in ti je preprosto kul. Podpirajo, da plešeš čim več zvrsti, da obiščeš čim več različnih koreografov in da od classov čim več odneseš. Classi se razlikujejo od naših v Sloveniji. Samozavest Američanov in vseh, ki tam plešejo je ogromna. To nam kot Slovencem manjka. Če jim na treningih ne gre, se s tem ne obremenjujejo in pač plešejo in zato niso slabi plesalci. Iz classa hočejo odnesti čim več, kolikor pač lahko. Iz teh razlogov pa postanejo dobri plesalci. Videla sem ogromno dobrih plesalcev, učiteljev, ki te ne poznajo, a ti namenijo lep nasmeh, te prijetno pozdravijo, te vprašajo od kod prihajaš, preprosto s teboj komunicirajo. Če ti ne gre, se ti ne posmehujejo. Vsak plesalec je zakon, je kul. Ni tekmovanja med plesalci, ni elite, ki se druži med seboj, ne glede ali si američan, kitajec, slovenec, dober plesalec ali slab, plešeš balet, step ali hip hop, vsi so eno. Takšno preprostost pogrešam v Sloveniji. Lahko rečem, da sem pridobila ogromno novih idej, kar mi bo pomagalo pri mojem plesnem ustvarjanju. In upam, da bom še kdaj imela takšno priložnost.
Teja Volčanjk:
Celotna izkušnja mi je bila res nepozabna in moja edina kritika je hrana, ampak glede na urnik in dejstvo da je to Amerika, drugega ni bilo niti na voljo. Izbira classov je bila dobra, čeprav so mi bili eni bolj všeč, drugi malo manj,stvar okusa. Osebno mi je najbolj všeč class broadway tapa. Kar se tiče mesta samega, ga res obožujem. Ni da ni, bi lahko rekla. Tudi ljudje so prijazni, odprti in ustrežljivi. Tudi za nastop na broadwayu imam samo eno besedo: wau!
Dušan Vodlan:
Res je bil čudovit večer v eni izmed mnogih dvoran na Broadwayu. Lepo je bilo biti v nabito polni dvorani poznavalcev plesa-stepa, kjer Američani znajo uživati v svojem stepu, resnično njihovem in posebnem. Odlični mladi steparji, odlična glasba v živo kot spremljava in mali big bend mladih vrhunskih glasbenikov. Nepozaben večer. Ponosen sem na pet junakov med takimi mojstri. Sebastjanu, pa kapo dol, da se je prebil v tako kratkem času kot vrhunski mlad koreograf, med takšne zvezde kot je ustanoviteljica Fundacije za step gospa Brenda Buffalo in druge. Lepa nagrada in vzpodbuda za delo še naprej. V enem stavku bi lahko rekel, da je Sebastjan deklica za vse. Že od nekdaj ima ogromno energije in mu ni težko čisto nič narediti za druge, samo, da se dobro počutijo. Lahko rečem, da bi brez njega bolj malo videli in bi se kar lovili, tako pa je vse šlo kot podmazano. Res pa je, da je zaradi tega bil kar v gužvi, a je vseeno užival v vsakem trenutku, ker je neizmerno zaljubljen v New York. Lepo je biti z ljudmi, ki ti privoščijo in ti priznajo tvoje kvalitete ne glede kdo si in od kod si. Pristna prijaznost, komunikativnost in pripravljenost pomagati je značilna za prebivalce New Yorka kot tudi za vse učitelje in udeležence classov. Še ena nepozabna izkušnja za vse nas.
